Standard PN-71/H-86022 Toplotno odporno jeklo – razredi

Toplotno odporno jeklo – Vrste, standard PN-H-86022:1971

Standard PN-H-86022:1971 se uporablja za toplotno odporna jekla, tj. železove zlitine s povečano odpornostjo na visoke temperature in korozivne dejavnike, kot sta oksidacija in delovanje industrijskih plinov.

Standardni razpon:

Standard določa kemično sestavo, mehanske lastnosti in področje uporabe toplotno odpornih jekel, ki so namenjena delovanju pri povišanih temperaturah, kjer sta potrebni strukturna stabilnost in odpornost proti degradaciji materiala.

Vrste jekla po PN-H-86022:1971:

Primeri vrst jekla v skladu s PN-71/H-86022 in njihovimi ekvivalenti v novih standardih so:

H6S2 PN-EN 10088-1: 1.4713 EN: X10CrAlSi7 – Feritno jeklo z dodatkom aluminija in silicija, odporno proti oksidaciji pri temperaturah do približno 950 °C. Uporablja se v grelnih elementih in pečeh.

H18JS PN-EN 10095: 1.4742, EN: X10CrAlSi18 – Feritno jeklo z visoko vsebnostjo kroma (18 %) in silicija, zasnovano za delovanje pri temperaturah do 1000 °C. Uporablja se v kemični in energetski industriji.

H25N20S2 PN-EN 10095: 1.4841 EN: X15CrNiSi25-21 Avstenitno jeklo z dodatkom silicija, za katero je značilna visoka odpornost proti oksidaciji pri temperaturah do 1100 °C. Uporablja se v petrokemični in energetski industriji ter v opremi za visoke temperature.

H18N9 PN-EN (pred posodobitvijo): V EN ni neposrednega ekvivalenta – Avstenitno toplotno odporno jeklo z visoko vsebnostjo niklja (9 %) in kroma (18 %). Odlikuje ga dobra oksidacijska odpornost pri visokih temperaturah ter visoka korozijska odpornost v kislem in alkalnem okolju.

H23N18 PN-EN 10095: 1.4845 EN: X8CrNi25-21 Krom-nikljevo jeklo z 23 % kroma in 18 % niklja. Odporno proti oksidaciji pri temperaturah do približno 1150 °C. Uporablja se v industrijski opremi, kot so plavži in kemične naprave, izpostavljene ekstremnim toplotnim pogojem.

H25T PN-EN 10095: 1.4746 EN: X8CrTi25 Feritno jeklo z visoko vsebnostjo kroma (25 %) in dodatkom titana, ki povečuje strukturno stabilnost. Odporno na oksidacijo v industrijskih plinskih atmosferah do temperatur približno 1000 °C. Uporablja se v toplotnih izmenjevalnikih in konstrukcijah, izpostavljenih izpušnim plinom.

Kemična sestava:

Standard določa najmanjšo in največjo vsebnost legirnih elementov, kot so:

• Krom (Cr) – izboljša odpornost proti oksidaciji in koroziji.
• Nikelj (Ni) – poveča odpornost proti lezenju in oksidaciji.
• Silicij (Si) i Aluminij (Al) – poveča odpornost proti oksidaciji pri visokih temperaturah.

Mehanske lastnosti:

• Odpornost proti lezenju in deformacijam pri dolgotrajnem delovanju pri visokih temperaturah.
• Strukturna stabilnost in odpornost na mikrostrukturne spremembe med dolgotrajnim segrevanjem.

Namen in uporaba:

Toplotno odporna jekla v skladu s standardom PN-H-86022:1971 se uporabljajo v:

• Energetska industrija (kotli, parne turbine).
• Kemična industrija (reaktorji, peči za katalitski kreking).
• Metalurgija (sestavni deli industrijskih peči).
• Visokotemperaturne strukture in toplotni izmenjevalniki.

Standard določa tudi sprejemljive metode toplotne obdelave in nadzora kakovosti, kot sta mikrostrukturno preskušanje in preskušanje lezenja.

Standard PN-H-86022:1971 je bil umaknjen in nadomeščen s standardom PN-EN 10095:2002.

Novi standard PN-EN 10095:2002 uvaja posodobljene klasifikacije in specifikacije za toplotno odporna jekla ter jih prilagaja evropskim standardom.

standard, nadomeščen s PN-EN 10095:2002 (seznam vrst)